- hromo
- chromo
Dictionnaire des rimes. 2013.
hromo
Regardez d'autres dictionnaires:
hromo — hrȍmo pril. DEFINICIJA šepavo ETIMOLOGIJA vidi hrom … Hrvatski jezični portal
хромой — хром, хрома, хромо, хромать, укр. хромий, блр. хромы, др. русск., ст. слав. хромъ χωλός, κυλλός (Супр.), болг. хром, сербохорв. хро̏м, хро̏ма, хро̏мо, словен. hròm, чеш., слвц. chromy, польск. сhrоmу, в. луж. khromy, н. луж. сhrоmу, полаб.… … Этимологический словарь русского языка Макса Фасмера
kljȁkavo — pril. 1. {{001f}}hromo 2. {{001f}}pejor. loše, jadno (što učiniti) … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
kljakavo — kljȁkavo pril. DEFINICIJA 1. hromo 2. pejor. loše, jadno (što učiniti) ETIMOLOGIJA vidi kljast … Hrvatski jezični portal
kljasto — kljȁsto pril. DEFINICIJA hromo, sakato ETIMOLOGIJA vidi kljast … Hrvatski jezični portal
hròm — hrôma o prid. (ȍ ó) ki se ne more premikati, zlasti ne hoditi: hrom človek; star je in hrom; delno hrom; hrom na obe nogi; že dve leti leži hrom / hroma noga, roka; ima hromo desno stran telesa / ekspr. bil je ves hrom od strahu; pren. hrom na… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
hromíti — ím nedov. (ȋ í) 1. delati kaj hromo: čutil je, kako mu strup hromi ude 2. povzročati, da kdo ne more normalno opravljati dela: stari je vedno manj pomagal pri delu, ker ga je hromil revmatizem / brezdelje prejšnjih dni ga je še zdaj hromilo;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ohromíti — ím dov., ohrómil (ȋ í) 1. narediti kaj hromo: ohromiti mišico; strup mu je ohromil ude // povzročiti, da kdo ne more normalno opravljati dela: strah ga je ohromil, da ni mogel misliti; pren. ohromiti pogum, voljo 2. ekspr. preprečiti delovanje,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
paralizírati — am dov. in nedov. (ȋ) 1. narediti kaj hromo; ohromiti: droga je paralizirala ude / nikotin ga je za nekaj časa paraliziral // povzročiti, da kdo ne more normalno opravljati dela: strah ga je paraliziral, da ni mogel misliti / s temi besedami je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
strán — í ž (ȃ) 1. s prilastkom vsak od obeh delov z umišljeno črto, ravnino razdeljenega predmeta, prostora: desna, prazna stran ceste; leva stran dvorane; ena stran hiše je bila ob bombardiranju porušena / leva stran vrat je zastekljena levo krilo //… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
