- gnala
- signala
Dictionnaire des rimes. 2013.
gnala
Regardez d'autres dictionnaires:
gnáti — žênem nedov., stil. ženó (á é) 1. delati, povzročati, da se kaj giblje, premika: motor žene črpalko; veter žene jadrnico; voda žene mlinsko kolo; elektrika žene stroj / predica žene kolovrat / ekspr., z oslabljenim pomenom: pridno je gnal koso… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
Арахау — Самоназвание: Arahau [ara xau] (ArahauGespla) Создан … Википедия
grêdno — ega s (ē) nar. povrtnina: Setev je gnala, prva setev. Zdaj so lahko računali: tu bo k leti koruza, tu krompir, tu gredno (M. Kranjec) … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ljubosúmnik — a m (ȗ) star. ljubosumen človek: strast je gnala ljubosumnika v zločin … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèodoljív — a o prid. (ȅ ȋ ȅ í) zastar. neubranljiv, neustavljiv, nezadržen: neodoljiva sila ga je gnala k njej / začutil je neodoljivo željo, da bi obiskal rojstni kraj; neodoljivo hrepenenje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèzadŕžen — žna o prid. (ȅ r̄) 1. ki se ne da zadržati, ustaviti: nezadržen pohod sovražnika; nezadržen razvoj industrije; nezadržna sila / popadel ga je nezadržen smeh / knjiž. nezadržna želja ga je gnala v domovino 2. knjiž., ekspr. ki se pojavlja v… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèzmagljív — a o prid. (ȅ ȋ ȅ í) nepremagljiv: hrabra, nezmagljiva vojska / premagati nezmagljive ovire / nezmagljiva želja jo je gnala domov … Slovar slovenskega knjižnega jezika
oglášati se — am se nedov. (á) 1. dajati zvoke, glasove: bolnik nepremično leži in se nič ne oglaša; muren se oglaša v travi; kukavica se glasno oglaša / ptiči se oglašajo s kratkim, visokim glasom // ekspr., s prislovnim določilom izraža smer, kraj, odkoder… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
raziskoválen — lna o prid. (ȃ) nanašajoč se na raziskovanje: raziskovalna metoda, tehnika; na pot ga je gnala velika raziskovalna vnema / raziskovalni predmet; raziskovalni pripomočki; raziskovalni satelit; raziskovalna ladja; jamarska raziskovalna odprava /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
skríven — vna o prid., skrívnejši (ȋ) 1. ki je tak, da se ne opazi, ne vidi: skriven predal; skriven prehod čez mejo; izkopati skriven rov; najti skriven vhod; dati ključ na skrivno mesto; odšel je skozi skrivna vrata 2. ki se dogaja okolici neopazno:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
